DDB v zobeh časa
Dijaški dom je vstopil v svoja zrela leta. V šestdesetih letih obstoja so se izmenjavala različna obdobja. V vsem tem času je bil DDB tesno vpet v duh časa. Kot vse nas ga je čas zaznamoval in mu determiniral delovni prostor. Z različnimi razmerami smo se razvijali. Danes je mogoče reči, da združujemo šestdeset let izkušenj, šestdeset let pridobivanja znanja, šestdeset let interakcije med posamezniki in skupnostjo, šestdeset let izražanja individualnih zgodb, šestdeset let prilagajanja in oblikovanja duha skupnosti. Tradicija, ki smo ji zvezani in je naše vodilo tudi vnaprej.
Naši začetki v lesenih hišah, kjer so živeli in se učili bodoči gradbeni delavci, so bili skromni, volja, pogum in energija ljudi, ki so želeli več in boljše, pa je v desetih letih pripeljala dijake v nove, lepe in tople prostore. Dijaški dom je sprva gostil predvsem dijake gradbene šole, z združitvijo z domom tehniških strok in osebnih storitev leta 1984, pa je v dijaškem domu postalo prav pestro. Prišla so tudi dekleta in prinesla svoje ženske čare in čisto posebno dinamiko.
Tako so skozi desetletja rasle in se razvijale generacije dijakov, ki so bile in so nepogrešljive v vsakodnevnem življenju Slovenije. Ne samo, da bi se življenje brez njih in njihovega dela ustavilo, bilo bi tudi manj polno.
Danes živijo v domu dijaki različnih srednjih šol iz bližnje in daljne okolice, se učijo, spoznavajo, tudi zabavajo in večina jih kasneje tudi nadaljuje šolanje na fakultetah in višjih šolah.
In na vse smo ponosni.
Jasna Vahčič
